Od prvega znanega vzpona na najvišji slovenski vrh – Triglav – je letos minilo že 240 let. Prvi znani osvojitelji so bili štirje Bohinjci: rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer.
POVEZUJEMO ZBIRALCE
Občina Črna na Koroškem je nagradila prispevek Koroškega filatelističnega društva v prepoznavnosti in promociji kraja skozi različne filatelistične izdelke in promocijske razstave. V zadnjih letih je naše društvo organiziralo 12 priložnostnih poštnih žigov in 20 filatelističnih celot. Bili smo skupaj s krajem ob: Gradovih kralja Matjaža, Koroškem turističnem tednu, ob obletnici Čebelarskega in Šahovskega društva, nismo pozabili niti na gasilstvo in 350 let rudarjenja v Črni. Dihali smo s krajem in Občina Črna na Koroškem, županja mag. Romana Lesjak in občinski svetniki, so ob letošnjem občinskem prazniku podelili našemu društvu SPOMINSKO PLAKETO za 70 let delovanja.
Plaketo smo prejeli na slavnostni seji Občinskega sveta, ki je bila 18.8.2018 ob 11:00 uri v Kulturnem domu v Črni na Koroškem.
Ne glede na dejstvo, da ima društvo sedež na Ravnah, je Občina Črna na Koroškem prepoznala naše poslanstvo, ki ni samo zbiranje znamk, pisem, razglednic in drugega filatelističnega materiala, temveč s pomočjo filatelije promovirati in ohranjati kulturni, etnološki in zgodovinski pomen Občine Črna na Koroškem.
Naše delo v Črni je doseglo vrhunec prav letos, ko smo v počastitev kandidature Črne na Koroškem za »najlepšo evropsko vas«, v okviru mednarodnega hortikulturnega tekmovanja Entente Florale Europe 2018, pripravili priložnostni poštni žig in filatelistični sklop, ki je obsegal priložnostni ovitek, razglednico ter 2 osebni poštni znamki. V avli kulturnega doma Črna je bila postavljena priložnostna filatelistična razstava, ki je filatelistični sklop samo še nadgradila.
Ob postavljanju Občine Črna na Koroškem na filatelistični zemljevid, pa nikakor ne smemo prezreti delo člana Koroškega filatelističnega društva, arhitekta Bončina Boruta, ki z dušo in telesom v filatelističnih miniaturah trajno umesti dogodek v zgodovino in ga naredi nepozabnega.
Jože Keber
Predsednik Koroškega filatelističnega društva
Vabljeni k ogledu FOTO GALERIJE iz podelitve – KLIKNI –
90. OBLETNICA ROJSTVA PISATELJA LEOPOLDA SUHODOLČANA in POŠTE 2390 RAVNE NA KOROŠKEM, 2391 PREVALJE in 4226 ŽIRI– kulturni ustvarjalec, pedagoški delavec, pisatelj, ravnatelj, šolski upravitelj
Rojen 10. avgusta 1928 v Žireh. Očetova služba (finančni stražnik) je botrovala številnim selitvam. V osnovno šolo je hodil v Svečini in Šentilju v Slovenskih Goricah, v klasično gimnazijo in meščansko šolo pa v Mariboru. Ob začetku 2. svet. vojne so Nemci zajeli očeta, mama pa je sama skrbela za družino. Med šolanjem se je spoprijateljil s Smiljanom Rozmanom, pri literarnem krožku pa s Kajetanom Kovičem. Bil je v prvi povojni generaciji, ki je leta 1949 končala Učiteljišče v Mariboru. Po dvomesečnem službovanju kot učitelj v Radljah in odsluženju vojaškega roka je bil učitelj na Prevaljah. Želja po nadaljnjem izobraževanju ga je pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani in po diplomi iz slovenskega in nemškega jezika se je vrnil na prevaljsko šolo, kjer je bil pedagog in nato sedemnajst let) ravnatelj Osnovne šole Franja Goloba. Leta 1974 je postal urednik mladinske revije Kurirček in bil nato glavni in odgovorni urednik knjižnih izdaj založbe Borec v Ljubljani. Bil je vsestranski ustvarjalec in gledališče ga je privlačilo že v dijaških letih. Na Prevaljah se je kmalu kot režiser, igralec in scenograf vključil v krog gledaliških navdušencev. Desetletje je vodil Likovni salon v Študijski knjižnici na ravenskem gradu in se tudi sam ukvarjal s slikanjem. Ob peti obletnici smrti je bila leta 1985 v Likovnem salonu na Ravnah samostojna razstava njegovih akvarelov. Ob odgovornem pedagoškem delu in uredniškem delu v Ljubljani je imel še druge zadolžitve. Bil je predsednik Kulturnega društva DPD Svoboda Prevalje, ustanovitelj in prvi mentor šolskega literarnega glasila Vigred (danes med najstarejšimi šolskimi literarnimi glasili v Sloveniji), v odborih za kulturo, šolstvo, predsednik Sveta za kulturo Občine Ravne na Koroškem, prvi predsednik Kulturne skupnosti Občine Ravne na Koroškem, član založniških svetov Založbe Obzorja v Mariboru, Mladinske knjige in Državne založbe v Ljubljani, sourednik mladinskih izdaj založbe Mladinska knjiga in član sosveta mladinske redakcije Radiotelevizije Ljubljana. Bil je podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, soustanovitelj in soorganizator pomembne kulturne akcije branja za bralno značko (ob prof. Stanku Kotniku), ki se je od leta 1961 s Prevalj razširila po vsej Sloveniji in tudi na avstrijsko Koroško. V okviru tega gibanja je obiskal večino osnovnih šol po Sloveniji, kjer je nastopal in bil na podelitvah bralnih značk. Več let je bil tudi predsednik Zveze bralnih značk. Suhodolčanovo največje in najodgovornejše poslanstvo je bilo pisateljevanje. Bil je plodovit in vsestranski literarni ustvarjalec. Njegov literarni opus obsega: deset del za odrasle, šest gledaliških iger, štirinajst radijskih iger in dve televizijski igri; mladini je namenil dvainštirideset knjig, ki so izšle v dvaindevetdesetih izdajah, devetnajst gledaliških in lutkovnih iger ter štirinajst radijskih iger in dve televizijski nadaljevanki. Pisatelj je v časopisju, zbornikih in knjigah objavil več kot osemsto leposlovnih prispevkov in različnih člankov. Njegova dela je v šestindvajset jezikov prevajalo oseminpetdeset prevajalcev in ilustriralo več kot sedemdeset slikarjev. O njem in njegovih delih je več kot tristo piscev napisalo nad osemsto prispevkov. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Pedagoških akademijah in Pedagoških fakultetah Univerz v Ljubljani in Mariboru je bilo o njem osemindvajset diplomskih nalog. Za odrasle je pisal sodobnejšo realistično prozo, v katero je uvajal stilne in besedne inovacije. Za zunanji okvir mu je služila Koroška. Slovenska literarna kritika ga je ovrednotila za uspešnega mladinskega pisatelja.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom, z najrazličnejšimi filatelističnim sklopi vestno obeležuje pomembne dogodke na Koroškem. Filatelistični sklop »Leopold Suhodolčan – 90. obletnica rojstva« je oblikoval arh. Borut Bončina. Pri svojem delu je uporabil zasnovne skice in izgled končnega kipa pisatelja, kot jih je ustvaril akad. kipar Mirsad Begić ter relief pisateljevega obličja, delo akad. kiparja Andreja Grošlja, tipkopis Leopolda Suhodolčana in fotografije iz arhiva KOKR.
Filatelističen sklop sestavljajo:
– dva priložnostna poštna žiga (2390 Ravne na Koroškem, 2391 Prevalje; oba 10. 8 2018);
– dve osebni poštni znamki (ista motivika, nominali A in B, pokončna postavitev, okvir Poletje);
– ena priložnostna poštna ovojnica (KFD 178/2018) in
– ena maksimum karta/razglednica (KFD 179/2018).
Sočasno pa je KFD, v sodelovanju s Filatelističnim društvom Lovrenc Košir Škofja Loka, pripravila dodaten priložnostni poštni žig (4226 Žiri, 10. 8. 2018) in skupno priložnostno pisemsko ovojnico (KFD 180/2018_FD LK ŠL, št. 90).
Filatelistični sklop zaokrožujeta priložnostni filatelistični razstavi Marjana Merkača in Jožeta Kebra (KFD) v prostorih KOK Ravne in pošte 2390 Ravne na Koroškem.
Motivika filatelističnega sklopa, izdanega v počastitev 90. obletnice rojstva pisatelja Leopolda Suhodolčana, predstavlja preplet likovnih stvaritev (kot so zasnovne skice, ki jih je za pisateljev kip zasnoval akad. kipar Mirsad Begić in izvedeni kip, izgled visokega reliefa akad. kiparja Andreja Grošlja in spominska plošča v Žireh) ter zgodovinska fotografija pisatelja za njegovo ravnateljsko mizo. Prikazane so tudi tri bralne značke, ki nosijo pisateljevo ime ter faksimila korigiranega pisateljevega tipkopisa prve strani znamenite knjige »Krojaček Hlaček«. Filatelističen sklop zaključujeta priložnostni filatelistična razstavi Marjana Merkača in Jožeta Kebra (oba KFD) v prostorih KOK Ravne in pošte 2390 Ravne na Koroškem. V mesecu novembru pa bo, sočasno z obeležitvijo 120. obletnice rojstva humanista, dr. Franca Sušnika, odprta razširjena dvojna filatelistično-literarno-likovna razstava v počastitev obeh velikanov koroškega in slovenskega prostora.
Borut Bončina
125. OBLETNICA ROJSTVA PISATELJA LOVRA KUHARJA – PREŽIHOVEGA VORANCA in POŠTA 2394 KOTLJE – kulturni ustvarjalec, pedagoški delavec, pisatelj, ravnatelj, šolski upravitelj
Rojenega 10. avgusta 1893 v Podgori pri Kotljah, so zaznamovale materine pripovedi in očetova prepoved vpisa v gimnazijo oziroma izobraževanja. Svojo pot samoizobraževanja začne kot delavec, nadaljuje kot uradnik in v različnih oblikah izpopolnjuje v političnem soudeleževanju tako v domovini kot v emigraciji (Dunaj, Pariz, Moskva). Kot član prepovedane Komunistične partije Jugoslavije deluje v ilegali , hkrati pa tudi zelo hitro napreduje po partijski hiarhiji, kar že pred 2. svetovno vojno privede so sive eminence KPJ, Josipa Broza Tita. Tako se l. 1939 umakne iz aktivne politike in se vse do aprila 1941 in ustanovitve OF ukvarja le z literaturo/pisateljevanjem. V Ljubljani do leta 1943 živi v ilegali, nato ga aretirajo Italijani, kasneje pa ga Nemci zaprejo zv koncentracijski taborišči Sachsenhausen in Mauthausen, iz katerih se l. 1945 vrne v Kotlje bolan in po zgolj petih letih umre 18. februarja 1950 v Mariboru. Literarna zgodovina ga zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi uvršča v obdobje socialnega realizma na Slovenskem (1930 – 1941). Pisal je tako za odrasle kot tudi za mladino. Dela Prežihovega Voranca so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavajo novelo Samorastniki in Boj na požiralniku, v osnovni šoli pa so v učno snov zajete Ajdovo strnišče, Potolčeni kramoh, Prvo pismo, Solzice in odlomek iz romana Doberdob. Med drugo svetovno vojno je pisal za ljubljanski ilegalni Radio Kričač in kasneje sodeloval pri uredništvu slovenskega zbornika. Za črtico Solzice je leta 1949 kot prvopodeljenec prejel Levstikovo nagrado, leta 1950 pa še zvezno in Prešernovo nagrado.
Koroško filatelistično društvo v sodelovanju s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem z najrazličnejšimi filatelističnim sklopi vestno obeležuje pomembne dogodke v svojem okolju. Filatelistični sklop »Lovro Kuhar – Prežihov Voranc– 125. obletnica rojstva« je oblikoval arh. Borut Bončina. Pri svojem delu je kot izhodišče uporabil fotografijo iz arhiva politične policije kraljevine Italije (1943), fotografijo iz pariškega časa (1937) ter akvarel portreta Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca ljubiteljskega slikarja Leandra Fužirja ter vse poldoge smiselno oblikovno in barvno predrugačil.
Filatelističen sklop sestavljajo:
– priložnostni poštni žig (2394 Kotlje, 10.8.2018);
– ena osebna poštna znamka (nominala A, pokončna postavitev, beli okvir) in
– priložnostna poštna ovojnica (KFD 177/2018).
Filatelistični sklop zaokrožujeta priložnostni filatelistični razstavi Marjana Merkača in Jožeta Kebra (KFD) v prostorih KOK Ravne in pošte 2390 Ravne na Koroškem
Motivika filatelističnega sklopa, izdanega v počastitev 125. obletnice rojstva pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca predstavlja preplet dvojnosti pojavljanja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, tako v političnem kot ustvarjalnem delu. Začne se z zapisom/podpisom ki je vselej dvojen, nadaljuje z razpetostjo njegovega političnega udejstvovanje tako med političnim aktivizmom in kariernim politikom, med mednarodni mproletariatizem in domačim lumpenproletariatom. Njegovo pisanje pa niha med romantičnim, harmonično obarvanim pripovedništvom, povezanim z njegovo mladostjo ter realističnim/sivotoniranim tvornim zapisovanjem slovenske nacionalne zavesti in dogodkov v prostor-času in je orisano/začrtano v podvojeni ilustraciji na osebni poštni znamki.
Izvedbo sklopa so podprli Koroška osrednja knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Občina Ravne na Koroškem in Koroško slavistično društvo.
Borut Bončina