Koroško filatelistično društvo skozi čas

Koroško filatelistično društvo je bilo ustanovljeno leta 1949 kot podružnica Filatelistične zveze Slovenije.

Na Koroškem filatelija že dolgo ni več neznanka. V drugi številki najstarejšega slovenskega filatelističnega časopisa Kolektor, letnik 1924, sem zasledil imena že takrat aktivnih koroških filatelistov. Domači in tuji zbiralci so bili povezani v krožek za krožno zamenjavo znamk pri tem časopisu. Člani so v časopisu objavljali svoje naslove in želje. Gospodarska kriza in svetovna vojna sta nato povzročili, da je zbirateljstvo po svetu precej zamrlo. Prava organizirana zveza slovenskih filatelistov je zato nastala šele v začetku leta 1949.

Tudi na Koroškem je bilo tako. Po zapletih okoli registracije društva je bil 9. avgusta 1949 ustanovni občni zbor v gostilni Cvitanič. Zbralo se je 42 koroških filatelistov. V Filatelistično zvezo Slovenije se je novo društvo vključilo kot četrta podružnica z imenom Koroško društvo filatelistov. Prvi izvoljeni odborniki so bili Boštjan Erat, predsednik, Marijan Juvanc, tajnik, Ivan Ozvald, blagajnik, Engelbert Gostenčnik, gospodar, Drago Kveder s Prevalj in Lizika Hanuš, oba zadolžena za menjavo. Tudi poštni uslužbenci so bili med njimi, iz mežiške pošte Nada Bricman in upravnik pošte v Dravogradu, Vladimir Klinar. V nadzornem odboru so bili Jožef Hergot, Marija Kotnik, Rudolf Jernej, v častnem razsodišču pa Nikola Jordanič, Ciril Vončina in Jožko Kermek, poštni uslužbenec v Guštanju.

Število članov se je že v prvem letu delovanja društva podvojilo. Pristopali so zbiralci iz vse Mežiške doline, Dravograda, Vuzenice, Slovenj Gradca, in Mute. Množični pristopi kažejo na navdušenje za filatelijo in na dejstvo, da so kompletne serije znamk takrat lahko dobivali le člani v organiziranih društvih. Člani iz Slovenj Gradca so zato že leta 1951 ustanovili svoje društvo. Tudi filatelisti s Prevalj in iz Mežice so leta 1953 ustanovili podružnico. Nekaj let je delovalo tudi samostojno društvo v Črni. Takratne razmere seveda danes težko razumemo. Pošta je delila znamke društvom omejeno, glede na število članov. Protesti zbiralcev so bili zaman. Da bi dobili zadostno število znamk, so člani prijavljali tudi svoje družinske člane in znance. Desetletje in več je bil zato v društvih glavni problem, kako zagotoviti vsem članom vsaj eno kompletno serijo znamk. 

Poleg zbiranja znamk v društvu počnemo še kaj drugega. Ves čas delovanja je naše društvo aktivno tudi na področju priprave priložnostnih žigov in spominskih ovitkov. Že pred ustanovitvijo društva so filatelisti 14. oktobra 1945 poskrbeli za prvi priložnostni žig v počastitev Koroškega festivala. Za žigosanje so uporabljali rdeče črnilo. Že naslednje leto, v času drugega festivala na Ravnah, je bil izdelan nov žig. Lahko se pohvalimo, da spadata oba med prve povojne žige v Sloveniji in sta danes že redkost za zbiralce. (žig I.festival, žig II.festival)

Tretji Koroški festival je leta 1947 potekal v Slovenj Gradcu, kjer je bil na pošti v uporabi tretji priložnostni žig. 

Peti Koroški festival leta 1950 je tudi filatelistično obeležen. Zadnji dan festivala so uporabljali priložnostni žig. Na prireditvenem prostoru je bil nameščen poseben poštni nabiralnik. Iz poročila izvemo, da so oddali 860 pošiljk. Svojo zbirko na temo Koroški plebiscit je razstavil Maks Dolinšek. Razstavljena je bila v prostorih gimnazije med drugim zgodovinskim gradivom. Same priložnostne žige brez spominskih ovitkov so uporabljali še leta 1968 ob otvoritvi nove pošte in AT centrale. Takrat je bil Guštanj že preimenovan v Ravne na Koroškem, zato so s posebnim žigom obeležili 720 let prve omembe trga leta 1248 in počastili preimenovanje mesta Guštanj v Ravne na Koroškem. (žig V.festival)

Pravi razcvet društvene dejavnosti se je pričel šele z nastopom nove ekipe. Gonilna sila je bil Peter Mihelač. Takratni odborniki Jože Samec, Mirko Kostanjevec, Jože Kotnik, Drago Brodnik in drugi so leta 1975 prvič organizirali filatelistično razstavo na Ravnah. Svojih razstavnih zbirk in vitrin takrat še niso imeli. Za zbirke so zaprosili ugledne filateliste po Sloveniji, vitrine pa je posodilo društvo iz Slovenske Bistrice. Za to priložnost sta bila narejena dva priložnostna žiga, prvi v počastitev proslave na Poljani in drugi za otvoritev razstave znamk. Takrat so izdali prvo priložnostno pismo, na njem je bil odtisnjen zemljevid Koroške z vrisanim potekom zadnjih bojev leta 1945. Ni mogoče prešteti “udarniških” ur in takrat vloženega truda, gotovo pa so si aktivni člani pridobili novo znanje in izkušnje.

Društvo je organiziralo tudi strokovna predavanja o filateliji. Vodil jih je ugledni filatelist prof. Hribernik iz Slovenj Gradca. Velika sejna soba nad bazenom je bila kar premajhna za številne poslušalce. Tudi ob menjalnih dnevih ni manjkalo obiskovalcev. Tako množičnega zanimanja za filatelijo pozneje nikoli več nismo dosegli.

Skrbno gospodarjenje se je poznalo tudi v društveni blagajni. To nam je omogočilo nakup materiala za izdelavo razstavnih vitrin. Naredili smo jih člani sami. Leta 1980 smo zato lahko na svojih panojih pripravili samostojno društveno razstavo. Zbirke smo razstavljali že domači člani. Istega leta smo pripravili še eno razstavo v društvenem domu na Prevaljah. Razstava je bila posvečena 35-letnici Lovske družine Jamnica. Za to priložnost izbrana tematika, lov in lovne živali, je bila lepo sprejeta. Zbirka je potovala tudi po Jugoslaviji. Na mladinski razstavi leta 1985 v Mostarju je dobila Simona Šteharnik zanjo srebrno odličje. Tudi druge naše zbirke imajo nekaj odličij z razstav. Najpogosteje razstavljamo doma. Lastne vitrine nam omogočajo neomejeno razstavljanje naših zbirk. Veliko je bilo že manjših reklamnih razstav, prisotni smo bili že na šolah, poštah in drugje po Mežiški dolini.

Razstava večjega obsega je bila še leta 1985. Takrat so prvič prišli na ogled naše razstave filatelisti iz Avstrije, člani društva iz kraja St. Gertraud v Labotski dolini. Od takrat z njimi občasno sodelujemo, vedno pa smo tudi vabljeni na ogled njihovih prireditev. Tako smo se s svojimi zbirkami leta 1989 predstavili na njihovi razstavi.

Naši člani so sodelovali že na mnogih razstavah po Sloveniji. Res je, da prvega mesta na njih še nismo dosegli, vendar smo ponosni na vsako priznanje. Dobro vemo, da spoznajo pravo vrednost svoje zbirke le tisti dovolj hrabri zbiralci, ki z njimi sodelujejo na razstavah.

– podrobne dosežke članov si lahko pogledate na tej povezavi:  USPEHI ČLANOV KFD NA RAZSTAVAH

Od naših članov se ponaša s srebrnim odličjem Verigarja le Peter Mihelač. Podelila mu ga je Filatelistična zveza Slovenije leta 1983 za požrtvovalno delo v našem društvu in v upravnem odboru Zveze.

Nekaj let smo imeli v Informativnem fužinarju stalno rubriko o filateliji. Urejal jo je naš član Franc Urbancl. S članki o filateliji se oglašajo tudi drugi. Marjan Merkač v časopisu Znamkar, Jože Keber v Prepihu in Poštnih razgledih.

Imeli smo tudi mladinske krožke. Ravno z njihovo pomočjo so lahko koroški mladinci prvič razstavili svoje zbirke. Razstavljali so na mladinski razstavi leta 1978 v Brežicah.

Kot sem že opisal, je naše društvo že od ustanovitve naprej aktivno pri pripravi priložnostnih poštnih žigov in spominskih ovitkov. Nikoli nismo izdajali špekulativnih izdaj v nezadostnih količinah. Običajno natisnemo petsto izvodov ali več. S ceno ne pretiravamo, zato hitro poidejo. Na naših izdajah je upodobljena vsebina s koroško tematiko in tako s svojo dejavnostjo filatelisti ohranjamo tudi del naše kulturne dediščine. Morda se ravno zato, ker živimo na obrobju države, tega še bolj zavedamo. Marsikdo, ki sam ni filatelist, nam je pri našem delu pomagal materialno in z nasveti.

Osamosvojitev Slovenije je prinesla novo poglavje v zgodovino slovenske filatelije. V Sloveniji smo pričeli tiskati svoje znamke. Predlogi za nove motive se sedaj lažje uveljavijo. Tudi v našem društvu smo aktivni. Lahko se pohvalimo, da imamo nekaj zaslug za izdajo znamke ob 100-letnici rojstva pisatelja Prežihovega Voranca. Pravočasno smo oddali predlog za znamko in bila je uvrščena v program leta 1993. Tudi Franju Malgaju smo se po svojih močeh oddolžili s spominskim žigom in ovitkom. Posebej je treba poudariti, da je bila to skupno izpeljana akcija Filatelistične zveze in našega društva. Zgodi se, da za kakšen dogodek ali pomembno obletnico izvemo prepozno in žal zamudimo s svojo dejavnostjo.

Poseben filatelistični in kulturni dogodek nam je pripravila Pošta Slovenije v Mežici ob izidu znamke “Wulfenit/Mežica”. Na predstavitvi te znamke v Mežici smo filatelisti sodelovali z zanimivo razstavo, ki je bila na ogled dalj časa v občinskih prostorih. Lahko pohvalimo Pošto Slovenije, ker ne pretirava s številom izdanih znamk, skoraj vse so lepo oblikovane in kvalitetno tiskane.

Nič kaj ponosni pa nismo v društvu na delo z našim podmladkom. Filatelistični krožek bi lahko marsikaj spremenil. Tudi sveže novice s področja filatelije težko pravočasno posredujemo našim članom. Stalni društveni prostor bi nam pri naši dejavnosti veliko pomagal.

Zgodovinski pregled delovanja Koroškega filatelističnega društva je pripravil Marjan Merkač.

.

.

Prispevek o delovanju našega društva v KOROŠKEM FUŽINARJU, letnik 43, številka 2, leto 1993 – povzeto iz strani DLIB.si – Digitalne knjižnice

založnik – Železarna Ravne

vir – Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika

Povezava do celotnega izvoda – KLIKNI

  • samo prispevek o Koroškem filatelističnem društvu – KLIKNI